Bonitetne informacije v Microsoft Dynamics CRM 2011

Želja vsakega prodajalca je, da pred odhodom k stranki preveri bonitetne informacije in si tako ustvari določeno sliko o podjetju. Ali je ta dobra ali slaba, je seveda odvisno od bonitetnih informacij, ki jih pridobi. Ker se tudi sami pogosto znajdemo v takšnih situacijah, smo se odločili, da tudi uporabnikom Microsoft Dynamics CRM omogočimo, da na nivoju podatkov v svoji bazi, preverijo katerokoli podjetje in prenesejo njegove bonitetne informacije v CRM. Vir naših bonitetnih podatkov izhaja iz Bonitetne hiše I.

Sama povezava ima v osnovi dve funkciji in sicer:

• Iskanje in ustvarjanje podjetij z osnovnimi informacijami (gumb New 360 v ribbon vrstici Account),
• Prenos bonitetnih podatkov (gumb New 360 v ribbon vrstici Account in na kartici Account).

Trenutno je zadeva še v fazi testiranja in je na voljo vsem našim »hosting« strankam, brezplačno. Prenosi podatkov kasneje ne bodo brezplačni, pač pa bo za prenose bonitetnih podatkov določen mesečni pavšal.

Kako kopirati/klonirati zapis v Microsoft Dynamics CRM 2011?

Velikokrat na naših projektih smo se srečali z željo strank po kopiranju obstoječih zapisov v sistemu Microsoft Dynamics CRM. Torej iz obstoječega zapisa narediti novega, nanj pa prepisati večino podatkov iz obstoječega.

Microsoft Dynamics CRM 2011 – 30 dni brezplačno

Uradna akcija, ki smo jo pripravili v podjetju Radikal Plus d.o.o.. Več o akciji si lahko preberete na priloženi sliki.

30 dni brezplačne uporabe Microsoft Dynamics CRM

Od danes naprej vam Radikal Plus ponuja tudi “hosting” okolje za Microsoft Dynamics CRM 2011. Vse naše potencialne stranke imajo možnost 30 dnevne brezplačne uporabe rešitve. Ker smo želeli, da ob preizkusu spoznate vse funkcionalnosti Microsoft Dynamics CRM 2011, smo temu dodali tudi Microsoft Sharepoint 2010. Podrobnejša akcija bo objavljena kmalu, ker pa želimo, da zadevo čimprej preizkusite, vam jo ponujamo že sedaj.

Dejavniki, ki spodbujajo potrebo po upravljanju odnosov s strankami

1. Tehnološki razvoj
Ekonomija informacij se je v zadnjih letih zaradi tehnološkega razvoja izredno spremenila. Tradicionalna ekonomija informacij je sestavljena iz razmerja med bogastvom informacij in stopnjo doseganja sporočila. Če smo v preteklosti želeli doseči veliko občinstvo, smo morali skopariti z informacijami. Tak primer so oglasi na televiziji, radiu ali v časopisu. Nove tehnologije, kot so internet (socialna omrežja) in mobilna telefonija pa omogočajo nove vrste povezav med podjetji in strankami. Sposobnosti hranjenja in prenašanja podatkov postajajo tako rekoč neomejene, prav takšna je tudi zmogljivost obdelave podatkov.
2. Iskanje konkurenčnih prednosti
Proizvodi in storitve postajajo zaradi globalizacije trga vse bolj homogeni, tako da imajo podjetja le malo možnosti za diferenciacijo. Posledično morajo podjetja, ki želijo uspeti, osredotočiti lastne poslovne strategije na stranke namesto na proizvode. Za lažjo predstavitev situacije, v kateri so se znašla podjetja, se lahko opremo na Porterjev model. Porter je v svoji analizi privlačnosti določenega segmenta z vidika konkurenčne strukture opredelil pet dejavnikov, ki vplivajo na dolgoročno dobičkonosnost podjetja. To so: sedanji konkurenti v panogi, potencialni novi konkurenti, substituti, pogajalska moč kupcev, pogajalska moč dobaviteljev.
3. Spremembe vedenja potrošnikov
Obnašanje strank se je v zadnjem desetletju drastično spremenilo. Prišlo je do novih trendov, kot so zahteve po popolnem dostopu do informacij in storitev ob vsakem času (24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni na leto), možnost samopostrežbe za posamezne storitve, oskrba z individualiziranimi informacijami, z nasveti ter z morebitnimi rešitvami posameznih problemov, možnost uporabe alternativnih visoko kakovostnih komunikacijskih kanalov, kot so klicni centri, elektronska pošta, videokonference preko interneta itd. Stranke si čedalje bolj želijo individualiziranih rešitev za svoje probleme. Same se želijo odločiti, kateri komunikacijski kanal je zanje najbolj primeren za interakcijo s podjetjem.
4. Neučinkovito in drago množično trženje
Tradicionalno se podjetja pri uporabi trženjskih tehnik poslužujejo množičnega trženja. Tehnika množičnega trženja je draga, saj podjetja podatkov o strankah ne zbirajo sama, temveč kupujejo različne demografske, socioekonomske in zgodovinske baze podatkov od specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov. Poleg cene, ki jo podjetja plačujejo za pridobivanje podatkov iz zunanjih virov, se kot slabost množičnega trženja pojavlja tudi problem neučinkovitosti, saj je zaradi neupoštevanja vedenja strank verjetnost neustrezne zastavljenosti reklamnih akcij velika. Rezultat se kaže v relativno majhnem odzivu glede na velikost zajema.

Potreba po razvoju koncepta upravljanja odnosov s strankami ni nastala sama od sebe. Nastala je namreč kot odgovor na spremembe, ki nastajajo v okolju, in jim zdajšnji način poslovanja podjetij ne more uspešno slediti. Ti štirje dejavniki, podjetja silijo v uporabo orodij za upravljanje odnosov s strankami. Ta orodja pa danes niso več namenjena samo temu, pač pa nudijo veliko več. Podjetje se mora zavedati, da je uporaba takšnega orodja naložba za prihodnosti, saj le ta kratkoročno ne prinašajo vidnih rezultatov, dolgoročno pa njihovo pomočjo podjetje lahko doseže povečanje dobičkonosnosti.

Srečno in uspešno 2012!

Microsoft Dynamics CRM 2011 Activity Feeds

Microsoft je v paketu Rollup 5 izdal tudi Activity Feeds. Ta »solution« ni del tega rollup-a, pač pa ga lahko prenesete iz te Microsoft Pinpoint strani http://dynamics.pinpoint.microsoft.com/en-IN/applications/microsoft-dynamics-crm-activity-feeds-12884926310

Kaj so to Activity Feeds? Gre za nekakšen “zid”, kjer uporabniki CRM lahko spremljajo posamezne zapise in kaj se z njimi dogaja…približno tako, kot na Facebook-u spremljamo statuse in poste naših prijateljev. Zapis katerega želimo spremljati lahko izberemo in tako na “zidu” vidimo aktivnosti, ki se dogajajo na tem zapisu. Primer so recimo naše priložnosti, kjer lahko vidimo:

• Kdaj je bila vnesena nova priložnost,
• Kdo jo je vnesel,
• Spremenjene podatke priložnosti,
• Spremenjene statuse priložnosti (dobljena, izgubljena),…

Rešitev je izredno konfigurabilna, saj lahko nastavljamo za katere zapise so bodo spremembe na zidu objavljale, prav tako pa lahko zapise, katerim želimo slediti, poljubno izbiramo. Več o nastavitvah in samem zagonu rešitve pa naslednjič.

Primer iz prakse – uvedba CRM v telekomunikacijsko podjetje

V tem postu bomo na kratko predstavili enega od naših uspešnih projektov in kaj je ta prinesel naročniku. Naročnik se je za uvedbo Microsoft Dynamics CRM rešitve odločil zaradi želje po večji odzivnosti in prilagodljivosti. Predvsem pa so ga k uvedbi rešitve prisilile:

• Skokovita rast podjetja,
• Kompleksnost procesov in količina podatkov,
• Trenutni sistem ni podpiral dinamike rasti podjetja,
• Omejen nadzor nad investicijami in projekti,
• Omejena povezanost sistemov.

Ker rešitev Microsoft Dynamics CRM v osnovi ponuja podporo manj zahtevnim poslovnim procesom je bilo za potrebe podjetja rešitev razširiti. Ta razširitev je podjetju prinesla veliko pozitivnih učinkov, med katere spadajo:

• Zmanjševanje obsega administrativnih del,
• Skrajšanje odzivnih časov,
• Večji nadzor nad prodajo,
• Povečanje prodaje,
• Zmanjševanje števila nezadovoljenih strank,
• Enostavnost uporabe in
• Prilagodljivost sistema željam podjetja.

Ob odločitvi za prenovo informacijskega sistema so v podjetju določili cilje, ki bi jih radi izpolnili in kateri so skupaj s končnim stanjem prikazani v spodnji sliki.

Na spodnji sliki pa lahko vidite rezultate uvedbe rešitve Microsoft Dynamics CRM, ki so se pokazali ob uporabi.

 

Pet ključnih gradnikov za izgradnjo učinkovitih odnosov s strankami

Pojem CRM vsi dobro poznamo, zato ni namen, da govorim o pomenu le tega. Bolj se bomo poskušali osredotočiti na CRM kot orodje, ki nudi več kot obvladovanje odnosov s strankami. Tu se takoj vprašamo kako je lahko CRM več kot obvladovanje odnosov s strankami? Če si najprej pogledamo kakšni so nameni uvedbe orodja CRM v različnih podjetjih že lahko dobimo del odgovora:

• CRM kot centralna baza podatkov o strankah,
• CRM kot Centralni informacijski sistem (CIF),
• CRM kot CIF s podporo poslovnim procesom.

CRM kot centralna baza podatkov o strankah
Kot že ime pomeni gre za CRM kot centralno bazo podatkov o strankah. CRM nam služi kot zbiralnik za vse vrste informacij o določeni stranki. Gre za najbolj osnovno obliko vzpostavitve CRM rešitve, ki redko kdaj služi svojemu namenu, še posebej, če je v podjetju namenjen res zgolj in samo temu. Večina takih implementacij CRM rešitev je neuspešna, saj podjetje z njo pridobi izključno bazo strank, zaposlenim pa se povečajo delovne obveznosti.

Microsoft Dynamics CRM 2011 Rollup 5 – beleženje dostopa uporabnikov

Z rollup-i je Microsoft ponavadi odpravljal napake, ki so se pojavljale pri uporabi CRM rešitve. Z izzidom verzije Microsoft Dynamics CRM 2011 pa z rollup-i dodaja tudi določene funkcionalnosti. Nekatere izmed teh bomo skozi naslednje poste tudi spoznali.

V tem postu bi tako predstavili beleženje dostopa uporabnikov. Microsoft Dynamics CRM 2011 ima v osnovi funkcionalnost spremljanja sprememb, ki se zgodijo na posameznih zapisih. Z izzidom Rollup 5 pa je dodana tudi možnost beleženja dostopa uporabnikov do CRM rešitve. S tem je Microsoft pokril še eno izmed funkcionalnosti, ki jo je bilo sedaj potrebno reševati z dodatnim razvojem na IIS-u ali pa z nekimi “3rd party” orodji.

Funkcionalnost beleženja dostopa uporabnikov preprosto vključimo v modulu Settings –> Administration –> System Settings –> Na zavihku Audit odkljukamo možnost Audit user access (spodnja slika)

Ko je funkcionalnost vključena bomo lahko v pregledu vseh sprememb našli tudi zapise kdaj je kdo dostopil do CRM rešitve Settings –> Auditing –> Audit Summary View